
Jera opisuje ciklični vzorec kozmosa (začetek/nastanek, obstoj, konec/uničenje), ki se kaže kot stalno menjavanje letnih časov. Ta vzorec pa lahko zasledimo skozi celotno Runsko vrsto. Runa tako vsebuje skrivnost vseobsegajočega prepletanja, ki je človeku najbolj viden skozi cikel letnih časov (menjavanje zime in poletja). Opozarja nas, da po končanem delu ne sledi vedno zaslužen počitek, ampak se pričenja nov cikel. Le-to je bilo za takratne prebivalce izjemnega pomena, saj predstavlja tudi setev in žetev.
Jera tako predstavlja predvsem žetev, nagrado za zasluženo delo. Na dobro letino vpliva več dejavnikov - seme je treba pravilno in pravočasno posejati, nato posevek negovati, imeti precej sreče z vremenom in škodljivci. Jero ne zanima vzrok naših dejanj, ne zanimajo jo nameni s katerimi smo zasejali seme, zanima jo le zavestno delo in pravilnost naših dejanj.
Kot Runa žetve kaže tudi na plodnost; tesno je povezana z Vanirjevim bogom Freyrom ter orlom, ki predstavlja mirno kroženje sonca.
Jera s svojim cikličnim ponavljanjem nakazuje, da ni nič na tem svetu stalnega, vse je v konstantnem kroženju in nihanju med stvarjenjem in uničenjem. S tem nam odkriva našo minljivost, minljivost naših dejanj in minljivost vseh težav, s katerimi se srečujemo. Hkrati pa kaže, da se bodo tako problemi kot rešitve le-teh ponovno vrnili, kakor se bomo vrnili tudi mi.
Jera pa ne namiguje le na neuničljivost materije ampak v sebi nosi tudi idejo o žetvi in dobri letini. Če smo zavestno se pričeli bližati določenemu cilju nam nagrada in njegova dosega ne moreta uiti. Pri tem pa Jero ne zanima plemenitost, egoističnost, moralnost ali nemoralnost naših vzrokov za dosego cilja, zanima jo le kvaliteta dejanj. Jera bo nagradila tako nekoga, ki se trudi biti družbeno sprejemljiv in po družbenih normah označen kot dober človek, kot tudi tistega, ki je po družbenih normativih označen kot ničvrednež.