Stran o Runah


O Runah
Položaj: index.html / opi_uvod.html /

Znanje zapisano v Runah

Runa ni zgolj črka, znak v starogermanski abecedi, ampak je njen prvotni pomen skrivnost oziroma neznanka; sveti znak katerega ideja je zavita v skrivnost. Izpeljanke iz besede "runa" pomenijo tudi šepet. Šele kasneje se je razvil njen drugotni pomen in ljudje so jo povezali s simboli, ki jih sedaj poznamo pod skupnim imenom Rune, ki pa še vedno v sebi nosijo prvotno misel o skrivnosti, skrivnem znanju.

Znaki – Rune – so prvotno predstavljali brezčasne in brezoblične ideje, šele kasneje so jih ljudje povezali z glasovi, ki jih še sedaj predstavljajo. Del Run je tako poleg same vizualne podobe dobil še svoj glas, te Rune sedaj imenujemo "črkovne Rune". Poleg njih pa obstaja še številnejša skupina Run, ki pa so vedno obstajale zgolj v svoji slikovni podobi in jih sedaj imenujemo "reliefne Rune", ki pa so tudi del Runskega sistema, a se o njih malokrat govori.

Rune (na strani je govora predvsem o črkovnih Runah) so se standardizirale v tako imenovane Futharke (abecede, beseda izvira iz začetnic prvih nekaj Run), zaporedje, v katerem si posamezne Rune v njem sledijo, pa ustreza določenim numeričnim in magičnim zakonitostim. Rune so se tekom časa razvijale in spreminjale, spreminjal se je tako sam sestav znotraj Futharka kot tudi oblika posameznih Run, ki so bile prvotno sestavljene le iz ravnih črt, ker jih je bilo take lažje izklesati, kasneje pa runska abeceda postaja vedno bolj zaobljena.

Glede na čas nastanka razlikujemo med več Furthark-i. Najpogosteje uporabljen je "Starejši Futhark", ki ga sestavlja 24 run. Poleg njega je tu še "Mlajši Futhark" s 16 runami, ki ga včasih imenujemo tudi "Danski Futhark". Slogi pisanja in število run ter njihova oblika ter pomen pa so se ločili tudi glede na posamezne pokrajine in časovna obdobja.

Starejši Futhark

Starejši Futhark je sestavljen iz niza 24. run. Pričenja se z F in končuje z O. V uporabi je bil pri severnih Germanih, plemenih na področju današnje Švedske, Norveške, Danske in severne Nemčije. Zaradi tega ga poznamo tudi pod imenom Germanski Futhark.

Anglo – Saksonski Futhorch

Okoli petega stoletja je prišlo do sprememb v Runah v Frisiji, območju med severno Nizozemsko in severozahodno Nemčijo. To obdobje označujeta tudi Anglo-Saksonska invazija in pojav podobnih run na Britanskem otočju.

Prišlo je do opazne spremembe pri runah, predvsem pri A/O, C/K, H, J, S in Hg. Poleg tega je bilo zaradi sprememb v jeziku potrebno dodati med pet do devet novih znakov – Run, nekaterim pa spremeniti njihov pomen.

Mlajši Futhark

V Skandinaviji je Starejši Futhark ostal v uporabi do osmega stoletja, ko so se pojavile drastične spremembe v Nordijskem jeziku, ki so jim sledile tudi spremembe v runski abecedi – da se je uskladila z novimi zvoki. Toda v nasprotju z Anglo-Saksonskim Futhorc-om je Mlajši Futhark znižal število run iz 24 na 16, številne rune pa so predstavljale več fonemov. Tudi oblika run je postala bolj enostavna. Zaradi ločevanja med posameznimi fonemi pa je bilo rune potrebno ločiti med seboj. Tako so nekatere izmed njih dobile piko.

Ta oblika runske abecede se je razširila prek Danske na sever v Švedsko in Norveško, Vikingi pa so jo prinesli tudi na Islandijo in Grenlandijo. Možno je, da so jo na svojih odpravah prinesli tudi v Severno Ameriko, a do sedaj niso odkrili še nobenega takega zapisa.

Ta stran obravnava predvsem starejši Futhark.

Kot je bilo omenjeno na začetku, Rune niso samo znaki za zapisovanje določenih glasov, ampak je njihov prvotni pomen v ideji, ki jo skrivajo v svoji obliki, in ravno ta ideja je predmet preučevanj vseh, ki se aktivno ukvarjajo z Runami in njihovo skrivnostjo. V ideji se namreč skrivajo kozmična načela, ki so se s to obliko poenotila pred dodanim glasom.

Rune lahko opazujemo skozi več plasti. Lahko opazujemo njeno obliko, ime in glas, ki predstavljajo idejo Rune bolj na realnem, zemeljskem in materialnem nivoju, ter idejo/pomen te Rune, ki pa je večplastna in jo lahko opazujemo iz večih zornih kotov ter nivojev.

Na strani sem predstavil Rune Starejšega Futharka, ki sem jih razvrstil v skladu s tradicijo v tri Aette, oziroma družine; v vsakem je po osem Run. Vsako Runo sem predstavil z njeno obliko, določenimi atributi (glas, ime, rastlina, drevo, kamen, simbolizem), podal pa sem tudi idejo, ki jo predstavljajo. Kot prvo sem podal opis Rune, kakršnega najdemo v literaturi, poleg tega pa sem podal tudi lastno gledanje na Runo, ki je pravzaprav razširitev literarnega. Razlike oziroma razširitev je nastala zaradi subjektivnega gledanja na določeno idejo.

Rune se uporabljajo kot smernice v življenju, saj nam vsaka s svojo zgodbo oriše določen zorni kot specifičnih situacij in nam tako pomaga do lažje odločitve oziroma razjasnitve situacije. Uporabljajo se tudi kot meditacijsko orodje. V preteklosti so se pogosto tudi uporabljale v Magiji. Uporabo tam imate opisano malce nižje, pod poglavji Rituali, Meditacija, Talismani in Prerokovanje. Pod omenjenimi poglavji boste tudi izvedeli več podrobnosti o posameznih področjih.

julij, 2005